javni nastopi

Slavnostni nagovor ob dnevu upora proti okupatorju v Zalogu pri Ljubljani

Spoštovani gospod Drago Ternovšek,
spoštovana gospa mag. Minka Jerebič,
borke in borci NOB,
gospe in gospodje,
tovariši in tovarišice,

danes smo se zbrali tu, v Zalogu, da počastimo enega najsvetlejših trenutkov naše skupne zgodovine, nastanek Osvobodilne fronte slovenskega naroda.

Bil je april 1941, ko so sile osi s svojimi pomagači »razkosale« Slovenijo in pod resen vprašaj postavile našo skupno, svetlo prihodnost. Zdelo se je, da ni več življenja. In sredi tega brezupa se je v srcih slovenskih narodnih junakov porodila želja, da se upremo; da se upremo tujim zavojevalcem in tistim, ki so želeli, da nas, Slovenke in Slovence, zgodovina preprosto pogoltne. 26. aprila 1941, manj kot mesec dni potem, ko je sovražnikov škorenj pričel teptati slovensko zemljo, je bila osnovana Osvobodilna fronta slovenskega naroda. Njen namen je bil jasen – poraziti fašizem in nacizem ter osvoboditi Slovenke in Slovence tujih okovov. Resda je bila Osvobodilna fronta najprej organizacija, ki je delovala zgolj občasno, a že sredi poletja 1941, dokončno pa konec leta 1941, je prerasla v vseslovensko odporniško gibanje, ki je bilo zgled tudi drugim širom Evrope.

Ostanimo zvesti idealom Osvobodilne fronte. Bodimo solidarni, odprti do bližnjega, predvsem pa pogumno sami krojimo lastno usodo.

In prav zaradi tega je ključno, da tudi danes obujamo, predvsem pa ohranjamo spomin na te dni, ki so bili za usodo naše države tako neizmerno pomembni. Ohranjamo spomin na dni in mesece, ki so sledili tistemu, zdaj že daljnemu 26. aprilu, ko smo kot narod snovali svoj odpor. Ko smo pokazali, da si v tej prekrasni deželi pod Alpami želimo živeti svobodno ter da bomo naredili vse za to, da bomo v naši državi svoj gospodar in da bomo sami ustvarjalci prihodnosti, ki bo boljša za vse. Osvobodilna fronta nas tako uči, da se je za ideale svobode, enakosti in bratstva vredno boriti. Dokazuje, da se je vredno boriti za ideale socialne pravičnosti in solidarnosti ter da se je vredno postaviti v bran svojemu sodržavljanu in sodržavljanki. A ta borba je borba v spoštovanju. V spoštovanju drug drugega, v toplem odnosu do naših bližnjih ter v prijateljstvu. Ne v zavisti, ampak v pomoči sočloveku. Je borba za pomoč vsem tistim, ki jo potrebujejo in ki jim lahko pomagamo. Dandanes pa tudi zmožnost prepoznati pretekle krivice in se iskreno zavzeti za to, da jih vsaj s simbolnimi gestami začnemo popravljati.

Pravo merilo so lahko le besede, ki so podprte s pravimi dejanji.

Spoštovane in spoštovani,

Osvobodilna fronta slovenskega naroda ni le zgodovinska in borčevska organizacija, ampak je v prvi vrsti utelešenje vrednot, ki so vtkane v našo Ustavo: človekovih pravic, socialne države, solidarnosti ter iskrenega in pravičnega odnosa do bližnjega. Naši predniki so vedeli, katere so tiste vrednote humanizma, ki so neločljivi del našega naroda, zato so se uprli. Uprli vsem tistim, ki bi jim te drage vrednote lahko odvzeli. In ravno tako se moramo mi danes upirati temu, da bi nam drugi narekovali, kako moramo ali celo želimo živeti. »Narod si bo pisal sodbo sam!« reče Jerman v Cankarjevih Hlapcih. In prav ima. Sami pišemo svoje zgodbe, svoje sodbe in lastno zgodovino. A ne zgolj z besedami, pišemo jih hkrati s svojimi dejanji. Kajti odločna in prava dejanja so tista, ki v zgodovini štejejo in na katerih svoje življenje in svojo usodo gradijo naše generacije in tudi tiste, ki prihajajo za nami.

Osvobodilna fronta nas tako uči, da se je za ideale svobode, enakosti in bratstva vredno boriti.Tovariši in tovarišice,

Tovariši in tovarišice,

Osvobodilna fronta je svetel zgled naše zgodovine, zato je prav, da smo nanjo ponosni. Prav pa je, da se od nje tudi učimo in da zgodovino, vso našo skupno preteklost, sprejmemo takšno, kot je bila. Je namreč nedeljiva in je naša, v dobrem in slabem. Mi smo jo ustvarili in ona je ustvarila ter še vedno ustvarja nas. Zato je prav, da še enkrat poudarim, da nam svoboda izpod nacifašizma ni bila podarjena, temveč smo ji jo priborili, ker smo si upali in ker smo verjeli vase. V to, kar zmoremo, vemo in znamo. Brez pogumnih partizank in partizanov, ki so darovali tudi svoja življenja, brez njih, danes ne bi govorili slovensko in ne bi sami odločali o tem, kako bi in bomo živeli.

Spoštovane gospe in gospodje, borke in borci,

ostanimo zvesti idealom Osvobodilne fronte. Bodimo solidarni, odprti do bližnjega, predvsem pa pogumno sami krojimo lastno usodo. Kajti od nas, naše drznosti in smelosti je odvisno, kakšno pot bo ubrala naša država. In vedno nosimo s seboj v srcu besede, ki jih poje neuradna himna mesta Ljubljane, mesta Heroj, da »na Slovenskem smo mi gospodar«!

A če želimo biti gospodar, potem se moramo odločati. Ne zgolj na podlagi besed in obljub, kakor jih bomo veliko slišali v volilni kampanji, ki se uradno začenja naslednji teden. Pravo merilo so lahko le besede, ki so podprte s pravimi dejanji. Kajti, kot pravi pesem Mateja Bora:

»Kdor se je oborožil
samo z besedo,
je slabo oborožen.
In čeprav zmaguje,
zmaguje le na zunaj,
sam v sebi je tepen.
Tepen, ne z besedo,
s tem, kar je beseda skrivala
vsak dan,
vsak dan,
ko je z njo zmagoval.
In od tega,
kar je skrivala,
bo tudi pal«.

Tovariši in tovarišice,

želim vam prijetne prvomajske praznike ter veliko poguma v prihodnosti. Kajti če se bomo pogumno postavili zase in za naše skupne vrednote, bo sreča na naši strani!

Naj živi Osvobodilna fronta, naj živi svobodna in samostojna Republika Slovenija!

Sorodni članki