Obrazložitev glasu: Razmere v Belorusiji leto dni po protestih in njihovi nasilni zadušitvi (7. 10. 2021)

Leto dni po protestih v Belorusiji in njihovi nasilni zadušitvi je potrebno vnovič najostreje obsoditi ravnanje beloruskih oblasti do beloruskega ljudstva in demokratične opozicije, ki vključuje najbolj grobe kršitve temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Tovrstno ravnanje ne sme ostati neopaženo in nesankcionirano. Evropska unija in njene države članice morajo v sodelovanju z mednarodnimi partnerji uporabiti vse mednarodnopravno dopustne instrumente pritiska na beloruski režim za končanje nevzdržne situacije za belorusko ljudstvo ter tudi za begunce in migrante, ki jim Lukašenkov režim ne le odreka vsakršno obliko pomoči ter zaščite, temveč jih na človeka povsem nevreden način zlorablja kot živo silo za pritisk na sosednje države ter druge članice EU. Medtem ko se v celoti pridružujem obsodbi kršitev osnovnih demokratičnih načel in mednarodnega prava, na čelu s temeljnimi in neodtujljivimi človekovimi pravicami vseh ljudi, pa ne morem pristati na (žal uspešen) poskus dela Evropskega parlamenta, da v resolucijo skozi stranska vrata pripelje dikcijo glede migracij, ki je v nasprotju z evropskim in mednarodnim pravom, začenši s Konvencijo o statusu beguncev, ter celo konkretnimi odločitvami Evropskega sodišča za človekove pravice v tožbenih zahtevkih proti Poljski in Latviji. Resolucije Evropskega parlamenta so oblikovane v zahtevnem procesu iskanju kompromisa med različnimi političnimi skupinami, ki pa v primeru pričujoče resolucije žal pomeni kriminalizacijo migracij, poudarek izključno na zaščiti mej namesto humanitarnih vidikih krize ter s tem uveljavljanjem načela »trdnjave Evrope«. Evropski parlament je zamudil priložnost, da bi slab kompromis vsaj delno popravil z amandmaji naprednih političnih skupin. Niti politični kompromis niti evropsko pravo ne moreta prevladati nad temeljnimi mednarodnopravnimi zavezami, zato sem bil primoran glasovati proti končnemu besedilu resolucije.